SENCA in ODSEV

Stojim pred slikarskim platnom, v rokah držim paleto z barvami, na levi je kozarec vode, v desnici čopič. Nemo gledam na prazno platno, nekako mi ne steče. Kako me to jezi, nejevoljen postajam. Pogledujem proti Zabreški planini in koči pri izviru Završnice, ki sta že v večernem mraku. Za Vrtačo ravno zahaja sonce. Pomoč rabim, pomislim; tam kjer se vidi zahajajoče sonce, tam je tudi senca.

“Jaz sem tvoja nevidna pomočnica,” zaslišim. “Jaz sem namreč senca, jaz sem iluzija tvojih misli, tvojih skritih hrepenenj in pričakovanj in zatajenih hotenj. Jaz sem vila, ki podobo na slikarskem platnu dodelam, jaz ti pomagam, da črte na tvojem platnu oživijo, saj v resnici osenčim tvoje misli, tvoja hotenja, tvoja pričakovanja, tvoja hrepenenja. Potegni torej čopič, zamahni po platnu,” pravi glas.

In potegnem s čopičem po beli podlagi, na dolgo zarišem. Pod črtami se pojavijo sence. Gledam, gledam, sence se večajo, sence se premikajo, se sprehajajo po platnu, oživijo, spreminjajo barvo, bolj sivo, manj temno, radostno, igrivo, celo nagajivo. Ne morem verjeti. Pleševa po platnu v ritmu barv: jaz, slikar, in ti, senca. Nekaj časa valček, nekaj časa tango in to v oker rjavo barvi jaspisa. Slika dobiva svojo podobo, v njej so skrita moja čustva, moja narava in nevidno doživljanje tebe, ki me spremljaš na moji slikarski poti. Zavita si v barve in mamljivo vidna v odsevu svetlobe.

Zadovoljen sem. Hvala ti, senčna vila. Tudi jutri me obišči. Kako pa vas spremlja senca in njen odsev? Prikažite svojo senco in odsev na platnu in prinesite sliko na deveti slikarski ex tempore Bled 2024.

PRAVILNIK

ORGANIZATOR 9. MEDNARODNEGA SLIKARSKEGA EX TEMPORA BLED 2024 je Slikarsko društvo Atelje Bled, Seliška c. 4b, 4260 Bled s soorganizatorji.
TEME
a) SENCE IN ODSEV; BLED; PROSTA TEMA

b) kategorija »ILUSTRACIJA«: ilustracija ljudske pravljice ZMAJEV ZOB (Babji zob). Besedilo pravljice – glej tč. 9 tega Pravilnika.
ŽIGOSANJE
Ob žigosanju je potrebno posredovati: ime in priimek, naslov, telefonsko številko ali e-naslov, letnico rojstva in dimenzije slikarske podlage (glej tč. 5 tega Pravilnika).

Prijavnina se plača ob žigosanju in znaša 20 €.

Na BLEDU bo žigosanje potekalo v Info centru Triglavska roža, Ljubljanska c. 27
v soboto, 28. septembra 2024 med 10. in 14. uro in vse naslednje delovne dni do četrtka, 3. oktobra 2024 med 15. in 16. uro.

V LJUBLJANI bo žigosanje potekalo v Trgovini ART Ljubljana v nakupovalnem centru BTC Citypark v soboto, 28.9.2024 med 10. in 16.uro.

Likovniki in likovnice iz bolj oddaljenih krajev se k udeležbi lahko priglasijo s prijavo na extemporebled@gmail.com od 28.9. – 5. oktobra 2024. V prijavi poleg imena in priimka navedejo še svoj naslov, telefonsko številko ali e-naslov, letnico rojstva in dimenzije slikarske podlage. Prijavnino 20€ plačajo na račun Slikarskega društva Atelje Bled, Seliška 4b, 4260 Bled, TRR št. SI56 0700 0000 2861 590. Organizator s povratno pošto prijavitelju posreduje številko prijave in podrobnejše pogoje sodelovanja.
ŠTEVILO SLIKARSKIH PODLAG, PRIJAVNINA
Vsak udeleženec lahko žigosa največ 3 (tri) prazne slikarske podlage. Stranica slikarske podlage je najmanj 50 cm, največ 100cm. Velikost podlage v kategoriji »Ilustracija« je od 21 x 30cm do 30 x 42 cm.
ODDAJA DEL
Udeleženci svoja dela oddajo v nedeljo, 6. oktobra 2024 med 9. in 11. uro v Festivalni dvorani Bled, Cesta svobode 15, Bled. Vsak udeleženec lahko glede na posamezno temo odda le eno delo. Grafike in printi ne bodo sprejeti.

Likovniki, ki se bodo prijavili elektronsko, ob oddaji svojih del obvezno predložijo tudi fotografije dela v nastajanju ter potrdilo o plačilu prijavnine.

Oddano delo mora biti pripravljeno za razstavo (obvezno z obešalom). Slike, ki ne bodo opremljene za razstavo, ne bodo razstavljene. Organizator zagotavlja, da bo z oddanimi deli ravnal po uveljavljenih standardih, ne prevzema pa odgovornosti za morebitne poškodbe del zaradi nepredvidljivih vzrokov.

NOVOST : Žig ex-tempora in zaporedna št. prijave morata biti na hrbtni strani likovnega dela vidna in predstavljata identifikacijski podatek o avtorju, ki svoje podatke (ime in priimek, naslov, telefonsko številko ali e-naslov, letnico rojstva in dimenzije slikarske podlage ter temo in naslov slikarskega dela) posreduje s svojim podpisom že ob prijavi in oddaji dela v oceno strokovni žiriji. Teh podatkov se na zadnji strani dela zaradi anonimnosti in objektivnosti izbora ne navaja. Prav tako se likovnega dela ne podpisuje.
NAGRADE, PODELITEV NAGRAD IN ODPRTJE RAZSTAVE DEL
Strokovna žirija v sestavi ANAMARIJA STIBILJ ŠAJN, umetnostna zgodovinarka, kustosinja in likovna kritičarka, NIKOLAJ MAŠUKOV akademski kipar in slikar in MATJAŽ ARNOL, akademski slikar, bo med oddanimi likovnimi deli izbrala najboljša za nagrade:

VELIKA NAGRADA (GRAND PRIX) BLEDA
1000 €* in samostojna razstava v galeriji Stolp na Blejskem gradu (termin: oktober 2025)

Nagrada MLADI AVTOR DO 35 LET
300 €*

Nagrade po temah: SENCE IN ODSEV, BLED, PROSTA TEMA
200 €* in hotelske storitve

Nagrada Melite Vovk za ilustracijo
200 €* in knjiga o življenju in delu slikarke Melite Vovk

Odločitev žirije je dokončna. Avtorji so svoja nagrajena dela dolžni odstopiti organizatorju ne glede na ceno navedeno na hrbtni strani slike.

Opomba:
* Nagrada je v bruto znesku. Na željo nagrajenca se nagrada lahko delno ali v celoti preoblikuje v darilne bone Trgovine ART Ljubljana
** Termin namestitve v letu 2025 po dogovoru s hotelom

Podelitev nagrad s kulturnim programom bo v nedeljo, 6. oktobra 2024 ob 17. uri v prostorih Festivalne dvorane Bled, kjer bodo oddana dela tudi razstavljena.
RAZSTAVA DEL UDELEŽENCEV EX TEMPORA
Razstava del bo v Festivalni dvorani Bled na ogled od 6.– 19. oktobra 2024, vsak dan od 16. do 18. ure oz. po dogovoru. Razstavljena dela se prevzamejo 20. 10. 2024 med 12. in 14. uro. Dela, ki takrat ne bodo prevzeta, postanejo last organizatorja. Izjema velja le v primeru t.i. višje sile.
POSEBNA DOLOČILA
Prijavljeni udeleženec se strinja s snemanjem in fotografiranjem dogodka in razstavljenih del za potrebe promocije in dokumentacije o dogodku. Nenagrajena razstavljena dela so v času razstave lahko predmet prodaje po dogovoru med kupcem in avtorjem slike.

Velja, da se vsak udeleženec, ki žigosa slikarsko podlago in plača prijavnino, s tem Pravilnikom strinja.
BESEDILO ZA ILUSTRACIJO »ZMAJEV ZOB« (Babji zob)
Z Blejskega jezera se vidijo obronki Jelovice s slikovitim Babjim zobom, ki bi se v resnici moral imenovati Zmajev zob, saj je nekdaj pripadal zmaju, ki je živel v Zlatem jezeru v bližini vasice Dovje.
       V Močilniku nad dovško vasjo, globoko globoko pod zemljo, kamor še ni stopila človeška noga, leži Zlato jezero.
      V tem jezeru je zlata, da ga tudi z desetimi čolni ne bi mogli odpeljati. In še nekdo je prebival v njem. Zmaj s sedmimi glavami.
     Nekega dne ga je začel boleti zob. Od bolečine je tulil, se valjal po tleh in kot buče velike solze so mu lile iz oči. V hudi stiski se je spomnil velikana Robavsa, ki je tedaj živel v gošči pod Borovljami (današnjo Kranjsko goro). Bil je zoboderec in ranocelnik zmajem, velikanom, divjim ženam in divjim možem.
     »Če nihče drug, velikan Robavs mi prežene bolečine,« si je mislil zmaj in odtacal naravnost pod Žovlezen, kjer je Robavs sprejemal pomoči potrebne.
      Strašni zoboderec tistega dne ni imel kaj prida dela. Sedel je vrh Žovlezna in dolgčas preganjal tako, da je bingljal z nogami in pljuval na Mežaklo onstran doline.
      Zmaj je proseče iztegnil srednjo glavo in zajamral: »Moj dragi doktor, nujte, bolni zob mi izrujte!«
      Velikan Robavs je skočil z Žovlezna, vtaknil je glavo krvoločnemu zmaju v žrelo in si skrbno ogledal črviv zob.
      »Res se pošteno maje, ni čudno, da boli, » je učeno zamomljal, ko je potegnil glavo iz smrdljivega gobca. Oborožil se je z velikanskimi kleščami, in preden bi kdo utegnil šteti do tri – tresk! Je bil zob zunaj. Zakotalil se je po pobočju.
       Bolečine so v hipu izginile in zmaj si je končno oddahnil. Meni nič tebi nič je hotel brez besede zahvale odlomastiti domov.
      »Ej, ej kaj pa plačilo?« je zarobantil Robavs in ga pisano pogledal.
       Zmaj je prekanjeno pomežiknil in posmehljivo zarežal: »Zahvali se bogu, da te nisem požrl, ham, ham!«
      Velikan Robavs pa tudi ni bil od muh. Grozeče je zamahnil s kleščami in zarjul: »Tristo kosmatih, tako zlahka pa se tudi ne dam!«
      Zmaj se je zbal za svojo staro kožo in prestrašeno zamrmral: »Nuj, nuj, nikar se ne huduj! Samo šalil sem se.«
      Robavs ga je povabil s seboj v Močilnik in mu postregel z obilno večerjo in tremi sodi vina.
Izdrti zmajev piškavi zob pa se je medtem odkotalil po dolini , se ustavil ob robu Jelovice in se postavil pokonci. Tam stoji še danes, v njegovo piškavo luknjo – Babjezobsko jamo – pa ljudje še danes radi zahajajo, še posebno v vročih poletnih dneh.
                                                                         *****